Zimska pravljica na Soriški planini

Zimska pravljica na Soriški planini

ic405_soriskap_20101230_davidgrgic[1]Flaming Star nebule, foto: David Grgič

Za konec sicer precej oblačnega leta 2010 se je obetalo nekaj jasnih noči. Z Jernejem sva se slišala, kako najbolje izkoristit dano priložnost, pa je omenil, da UAD organizira opazovanje na Soriški planini. V pričakovanju za slovenske razmere precej temnega neba sem se tudi sam odločil za to lokacijo.

Po uri vožnje iz Ljubljane po cesti, ki dokazuje neposredno korelacijo med oddaljenostjo od središča države in praznostjo vreče denarja za njeno krpanje, se povzpneš na drugi najvišji Slovenski prelaz. Lokacija je poznana po smučišču, ampak zaradi spluženih cest in velikega parkirišča primerna tudi za zimsko astronomsko opazovanje. Ko smo prišli, je večina smučarjev že sprostila parkirišče, za “lažje” postavljanje opreme pa so poskrbeli reflektorji iz ratrakov. Za dodatno razsvetljavo so poskrbeli še mimo vozeči avtomobili, pohvalo pa si zasluži osebje v bližnji koči, ki je na prošnjo brez ugovorov izklopilo zunanje luči.

Nabralo se je kar nekaj opreme, od dobsonov 56cm, 51cm in 25cm, ki so s fotoni hranili očesne palčke in čepke, pa SCT v rangu okoli 25cm ter nekaj APO-tov, ki so zbirali svetlobo na digitalen način. Medtem, ko smo postavili opremo, se je popolnoma zmračilo in začeli smo lahko z opazovanjem. Nebo je bilo lokaciji primerno, torej spodobno temno z Rimsko cesto, ki ga je podpirala kot ogromen marmornat obok. Vseeno ostaja grenak priokus, da so meritve svetlobnega onesnaženja pokazale zgolj 21,25m/arcsec^2, svetlobne kupole Železnikov in Bohinja pa bile jasno opazne.

Na opazovanje je prišlo tudi nekaj obiskovalcev. Seeing je bil precej slab, tako da Jupiter ni bil ravno najboljša tarča, kakovost neba pa je zadostovala za prominentne tarče globokega neba, ki jih v zimskih ozvezdjih ne manjka. Kljub napovedani temperaturni inverziji je bilo na vrhu “prijetnih” -7°C. Da pa nam ne bi zmanjkalo energije za nočne nadure, je s polno obloženo mizo poskrbela Vera.

Zaradi obiskovalcev sem se sam v prvem delu noči posvetil predvsem udarnim tarčam globokega neba kot so Tančica, Andromeda, M33, Dvojna razsuta kopica, Orionova meglica, Sova, Eskim, Snežna kepica, Konjska glava, razsute kopice v Vozniku, M35, M47 in M46 s planetarno meglico, galaksije M101, 81 in 82 v Velikem medvedu, itd. Tančica in Orionova meglica sta bili z uporabo filtrov navdušujoči, pri Konjski glavi pa se je marsikateremu obiskovalcu, nevajenemu gledanja s perifernim vidom, zataknilo.

Ure so hitro minevale in proti tretji ur zjutraj nas je bilo samo še par najbolj vztrajnih. Ker se je tudi moja montaža s teleskopom, ki je slikal IC405 v Vozniku, bližala temu, da se zaleti sama vase, sem počasi pospravil opremo in se odpravil domov.

Noč se je vtisnila v spomin in Soriška planina je sedaj na spisku lokacij, kamor se bom v prihodnje še vrnil.

David Grgič

Poročilo je bilo objavljeno v astronomski reviji Spika. Objavljeno z dovoljenjem avtorja.